Največja prednost uporabe družabnih omrežij je zmanjševanje komunikacijskih ovir ter širjenje socialnih mrež ne glede na geografske in druge prepreke. Da družabna omrežja postajajo vedno pomembnejša, ilustrirata že podatka, da je v navečjih 5 družabnih omrežij vključenih že več kot 3 milijarde ljudi, nacionalne knjižnice pa že zbirajo in trajno hranijo tudi objave na družabnih omrežjih (npr. Twitter).

Tudi delodajalci pri izbiranju zaposlenih vedno pogosteje preverijo njihove profile, kjer jih na Linkedinu zanimajo predvsem strokovna znanja, delovne navade in razna specifična znanja, na Facebooku, Twitterju in Google+ pa ujemanje kandidatov s kulturo podjetja, strokovne objave na portalih in delovne izkušnje.

Izbira družabnega omrežja, ki se mu želimo priključiti, je odvisna od naših ciljev in želja. Podjetniki, ki želijo promovirati svojo storitev, bodo izbrali drugo družabno omrežje kot posamezniki, ki iščejo službo ali želijo pospešiti svojo kariero; mladostniki, ki komunicirajo s svojimi prijatelji bodo izbrali drugo kot tisti, ki jih zanimajo specifične objave (npr. YouTube). Mnoge organizacije (šole, podjetja) družabna omrežja uporabljajo za neformalno izobraževanje in kot podporo formalnemu usposabljanju.

Med glavne motivacijske dejavnike za priključitev k izbranemu družabnemu omrežju tako štejemo:

  • izmenjavo informacij,
  • izmenjavo socialne opore (občutek pripadnosti in razumevanja enako mislečih ljudi),
  • mreženje,  razvedrilo.

Zavedati se je treba, da so številna družabna omrežja tudi lokalno omejena, saj so v Aziji ali Afriki popularnejša in prisotna druga družabna omrežja kot v Evropi in Severni Ameriki.

(Skupno 55 obiskov, današnjih obiskov 1)