Komuniciranje pomeni sporočanje, sporazumevanje, prenos simbolov od informacijskega vira k prejemniku. Ti simboli so lahko besede, kretnje, govorica telesa, slike, zvočni signali …

Pri pisnem komuniciranju je nosilec sporočila pisava (pisna, tiskana) – to je tako imenovani grafični zapis govorice. Sporočila posredujemo neposredno (pisno) ali posredno, preko telekomunikacijskih naprav (faks, elektronska pošta, družabna omrežja …).

Pri oblikovanju pisnih sporočil se moramo zavedati, da so le-ta, za razliko od verbalnih (govorjenih), trajna, hkrati pa prejemnik sporočila ne vidi naše neverbalne komunikacije (npr. obrazne mimike, gest), ki bi lahko dopolnila sporočilo.

Ne glede na vrsto in namen pisnega sporočila (osebno pismo, literatura, zapiski, poslovno pismo, elektronska pošta …) je pri pisnem komuniciranju pomembno upoštevati značilnosti prejemnika in nekatera pravila:

  • opredelitev osnovne teme
  • smiselno členitev besedila (nagovor, uvod, jedro, zaključek …)
  • primerno dolžino besedila
  • omejeno število sporočil v besedilu (največ 5 – 7)
  • ustrezen slog in način izražanja
  • pravilno rabo jezika, upoštevanje pravopisnih pravil …
  • oblikovanje besedila (pisava, razmik, velikost črk …)

Več si lahko preberete na povezavi – Učinkovita pisna komunikacija

Pomembno je, da pred pošiljanjem pisno sporočilo temeljito preberemo, ga po potrebi popravimo in šele potem podpišemo in pošljemo. To je še posebej pomembno, kadar za pošiljanje pisnih sporočil uporabljamo sodobne elektronske medije, kjer je pošiljanje takojšnje in hitrejše, kar pogosto pomeni, da si ne vzamemo dovolj časa, da sporočilo ponovno preberemo in premislimo o napisanem.

Povezava do strani – Pisna komunikacija

(Skupno 377 obiskov, današnjih obiskov 1)